Logistika 23.02.2021
5

Kako pomembna so digitalne mreže za prihodnost logistike?

Pogovor z Lino Harispuru, višjo znanstvenico na inštitutu Fraunhofer IIS

Uporaba podatkov v prevozniški logistiki

Četudi se bo digitalizacija še naprej stopnjevala, se prevozniški procesi še vedno odvijajo pretež neučinkovito. Dva pomembna dejavnika za to sta pomanjkanje transparentnosti in sodelovanja med udeleženci. Lina Harispuru, višja znanstvenica v delovni skupini inštituta Fraunhofer za storitve oskrbovalne verige, je s svojim raziskovalnim delom gonilo vizije za prevozniško logistiko 4.0. V intervjuju pojasnjuje, kaj je za to potrebno in kako daleč smo oddaljeni od tega cilja.

TIMOCOM: Pozdravljeni ga. Harispuru, že devet let se ukvarjate s prevozniško logistiko in kombiniranim prevozom. Prosimo, povejte nam, kaj zajema vaše področje raziskav.

Lina Harispuru: Delovna skupina inštituta Fraunhofer SCS se osredotoča na digitalno preoblikovanje upravljanja oskrbovalne verige. V tem okviru se vse bolj ukvarjam z umetno inteligenco (UI) in pridobivanjem znanja iz podatkov, s poudarkom na raziskovalnem področju prevozniške logistike in kombiniranega prevoza – in s tem tudi z digitalizacijo.

TIMOCOM: Postavili ste tezo, da je medpodjetniški prevoz finančno in časovno neučinkovit. Najprej: Kaj točno je mišljeno z medpodjetniškim prevozom? In nato: Zakaj je neučinkovit in kako lahko to težavo rešimo?

Lina Harispuru: Pod izrazom medpodjetniški prevoz razumemo prevoz med podjetji kot kontrast intralogističnemu prevozu. Zaradi asimetrije informacij, ki nastaja zaradi pomanjkanja transparentnosti ali sodelovanja med ponudniki tovora na eni strani in ponudniki prevozniških storitev na drugi, so tovrstni medpodjetniški prevozniški procesi po večini še vedno precej neučinkoviti. Če bi zmanjšali to asimetrijo informacij, bi lahko prevozniške podatke uporabili na bolj usmerjen način in s tem prevozniške procese naredili hitrejše in bolj ekonomične. Pri tem igra pomembno vlogo pridobivanje in uporaba podatkov.

TIMOCOM: Ali s tem mislite, da prevozniški procesi niso v zadostni meri podatkovno podprti? Kaj bi se moralo zgoditi, da bi lahko govorili o prevozniški logistiki 4.0 in kako bi vi opredelili ta pojem?

Lina Harispuru: Prevozniški procesi še niso zadostno podatkovno podprti, da bi bil mogočavtomatiziran nadzor in izvajanje prevozov. Ker prevoz nastopa kot zadnji člen v vrednostni verigi, so pri njem potrebni podatki iz prejšnjih procesnih korakov. Vendar so obstoječi podatki običajno nepravilni, nepopolni ali v celoti manjkajoči.

Kot primer naj navedem prevozniški proces za kosovni tovor:

V primeru kosovnega tovora je opazno nezadostno zagotavljanje podatkov proizvajalcev o dimenzijah izdelkov, ki se prevažajo. To otežuje disponiranje in posledično načrtovanje natovarjanja tovornih vozil, zaradi česar ti delovni koraki povečini niso avtomatizirani, v nekaterih primerih pa je celo potrebno spontano ponovno načrtovanje natovarjanja. Povečanje učinkovitosti je torej mogoče samo, če se bo izboljšala splošna podatkovna podprtost prevozniških procesov.

Pod prevozniško logistiko 4.0 razumemo podporo medpodjetniškim prevozom na podlagi podatkov in omrežja z uporabo digitalnih tehnologij, ki bo zagotovila, da jih bo mogoče bolj transparentno, prožno in učinkovito nadzorovati, organizirati in izvajati.

Posledično je treba obstoječe podatke bolje vrednotiti in najti načine, da bodo nadaljnji procesni podatki na voljo različnim akterjem. Da bi bilo to mogoče izvesti, je nujno, da se za posamezne korake prevozniškega procesa uporabljajo digitalne tehnologije in se nadalje spodbuja mreženje vseh akterjev.

TIMOCOM: Kakšno vlogo igra Freighttech pri mreženju?

Lina Harispuru: Freighttech aplikacije bodo nadalje avtomatizirale vrednostne verige in jih naredile inteligentnejše. Povečala se bo pomembnost platform. Slednje imajo v mreženju vseh akterjev ključno vlogo ter bodo v prihodnje prevzele še večji nadzor nad celotnim procesom in interakcijo vseh akterjev. Opaziti je mogoče tudi povečano sodelovanje med uveljavljenimi akterji in start-up podjetji. Tak primer je sodelovanje med družbo DHL in ameriško platformo za cestni promet Convoy. V zadnjih letih je večina (okoli 90 %) globalnega denarja za logistična start-up podjetja končala v ZDA in azijskih državah. V Evropi je bilo torej investiranih manj kot 10 % teh sredstev. Vseeno se število start-up podjetij v Evropi, ki v sektorju Freighttech ponujajo rešitve znotraj vrednostnih verig, povečuje.

TIMOCOM: Do podobnih ugotovitev smo prišli tudi mi v naši beli knjigi o sektorju Freighttech. Kaj se lahko drugi naučijo od start-up podjetij v sektorju Freighttech?

Lina Harispuru: Ta logistična start-up podjetja uporabljajo poslovne modele, ki temeljijo na podatkih in izkoriščajo raznolike podatke s pomočjo UI, da bodisi ustvarjajo dodatne ponudbe ali večajo učinkovitost vrednostnih verig, zlasti z vidika stroškov in časa.

V tem okviru nastajajo številne zanimive in prebojne zamisli, ki dokazujejo, da razmišljanje zunaj okvirov vodi do novih pogledov.

Vrednostne verige ali ekosistemi, ki so popolnoma avtomatizirani, povezani v mrežo in inteligentno zasnovani, bodo dosegli edinstveno konkurenčno prednost.

Zato se je treba poleg zagotavljanja visokoavtomatiziranega in inteligentnega dodeljevanja prevozov med pošiljateljem in ponudnikom storitev zdaj hitro in v celoti lotiti nadaljnjih procesov, kot sta načrtovanje in izvajanje prevozov ter njihovih predhodnih procesov. Vrzel, ki je še vedno prisotna, moramo zapolniti. Umetna inteligenca pri tem igra pomembno vlogo.

TIMOCOM: Umetna inteligenca je torej ključnega pomena za prevozništvo. Kako lahko vaše analize koristijo logistični panogi?

Lina Harispuru: Na eni strani z našimi raziskavami zlasti o umetni inteligenci v prevozniški logistiki in kombiniranih prevozih. Poleg tega je za delovno skupino na inštitutu Fraunhofer SCS pomemben celosten pogled na podjetja, npr. tudi vprašanje o (novih) poslovnih modelih, ki temeljijo na podatkih: Torej, kako lahko razpoložljive podatke naredimo koristne in iz njih razvijemo nove rešitve in storitve, ki temeljijo na podatkih. Na prakso vplivajo tudi rezultati raziskav naših različnih oddelkov, kajti naša prednost je ta, da si ogledujemo in preučujemo številna različna podjetja in njihove delovne metode in procese. Obravnavamo tako očitna vprašanja kot tudi vprašanja, ki so morda na začetku skrita, ter razvijamo rešitve, ki jih je mogoče vključiti v obstoječe sisteme.

Če se ozremo v prihodnost: V povezavi s prevozniškim procesom in logistično infrastrukturo postaja vse pomembnejša tema – in strateško gonilo – vodik.

 

O sogovornici:

Lina Harispuru je višja znanstvenica v oddelku za analitiko v delovni skupini inštituta Fraunhofer za storitve oskrbovalne verige na inštitutu Fraunhofer IIS. Kot strokovnjakinja za panogo sodeluje z združenji, ministrstvi in podjetji. Njen cilj je pokazati, katere možnosti aplikacij so na voljo za analizo v prevozništvu, kakšno dodano vrednost je mogoče iz njih pridobiti, in kako se bodo prevozniški procesi in prevozniški trg v prihodnje spreminjali.

Keywords:

Postanite poznavalec panoge

Redno prejemajte relevantne članke, dragocene strokovne prispevke in ekskluzivna poročila uporabnikov!


Prijava na e-novice

Pop-up image - Logistic
Želite postati strokovnjak na področju logistike?

Prejemajte naše novice s področja logistike neposredno v svoj poštni nabiralnik. Bodite med prvimi, ki bodo izvedeli za naše izdelke in posodobitve.

Na začetek