Pomembneje kot kadarkoli prej: Upravljanje tveganj oskrbovalne verige za proizvodna in trgovska podjetja
V sodobni, večstopenjski oskrbovalni verigi, pogosto sodeluje več sto dobaviteljev. Nepredvideni šibki členi znotraj teh oskrbovalnih verig vsako leto stanejo podjetja milijone evrov. Zlasti v času pandemije koronavirusa je logistika postala osrednja enota za upravljanje vseh podjetij in panog.
S tem se je izredno povečala pomembnost robustnega upravljanja tveganj za oskrbovalne verige. V našem današnjem prispevku se bomo zato posvetili vprašanju upravljanja tveganj oskrbovalnih verig.
Kaj pomeni upravljanje tveganj oskrbovalnih veri?
Upravljanje tveganj oskrbovalne verige opisuje uporabo strategij in ukrepov, pa tudi tehnologij in procesov za zmanjšanje tveganj v celotni oskrbovalni verigi. Gre za zagotavljanje kontinuitete in zanesljivosti. Ko je leta 2010 izbruh islandskega vulkana paraliziral evropski tovorni letalski promet, je bila globalna odvisnost oskrbovalnih verig ravno ob pravem času (»Just-in-Time«) prvič postavljena pred preizkušnjo. Cilj takratne spremembe upravljanja tveganj je bil povečati prilagodljivost in odpornost globalnih vrednostnih verig. Tveganja bi bilo treba bolje predvideti in optimizirati okvirne pogoje za krizne situacije. Raziskava podjetja Deloitte je pokazala, da je celo ob normalnem poslovanju 85 odstotkov globalnih oskrbovalnih verig izkusilo vsaj eno motnjo. Koronska kriza bo te spremembe nedvomno poganjala naprej.
Znana in neznana tveganja v oskrbovalnih verigah
Za uspešno upravljanje tveganj je priporočljivo, da se ciljno loteva »znanih« in »neznanih« tveganj. Med »znana tveganja« sodijo zapleti, kot so na primer pozne dostave, spremembe materialnih stroškov ali motnje pri dobaviteljih. Z ustreznim raziskovanjem in poznavanjem trga je te mogoče ne le napovedati, temveč tudi sistematično kategorizirati in zanje že vnaprej pripraviti jasna priporočila, kako v primeru nastopa teh zapletov ukrepati. Priljubljeni primeri na področju regionalne analize tveganj za prevoznike so specifične vremenske razmere ali prometni zastoji na pogosto obiskanih lokacijah. Tovrstne težave je mogoče zlahka opisati in oceniti. Iz tega je mogoče tudi izpeljati potrebne ukrepe za vsak predviden scenarij (npr. obvoz). V skladu z vodilom: Če nastopi situacija A, potem sledi B. Čeprav so ti primeri zelo jasni, je jasno tudi, da je treba znana tveganja redno preverjati, na primer zato ker so nastala nova gradbišča ali ker se vremenske razmere sezonsko spreminjajo. Vseeno velja: Aktivno upravljanje zmanjšuje tveganja.
V obeh primerih je treba vzpostaviti okvir za upravljanje tveganja. S tem je mogoče izračunati verjetnost pojava in pričakovani učinek na podjetje ter na oskrbovalno verigo. Odlično orodje je npr. preprost semaforni sistem za označbo nizkih do visokih tveganj in določitev običajnih scenarijev ter ustreznih priporočenih ukrepov.
Na drugi strani »neznana tveganja« opisujejo dogodke, ki jih je težko napovedati, kot so npr. naravne nesreče, nenadni politični nemiri ali pandemije, kot je covid-19. Pri obeh scenarijih upravljanje tveganj oskrbovalnih verig običajno razdelimo v več stopenj – opredelitev, ocenjevanje, nadzor in spremljanje tveganj. V idealnem primeru so tveganja opredeljena in dokumentirana v vsakem koraku oskrbovalne verige. Tako je mogoče izpeljati ugotovitve in priporočila za ukrepanje v prihodnjih primerih. Neznana tveganja zahtevajo posebno strukturo in predpripravo. V prvi vrsti je treba usposobiti in ozavestiti lastne zaposlene. V podjetju je treba s pomočjo usposabljanja zaposlenih, standardov uspešnosti in oblikovanja strukture za nadzor, analizo in poročanje ustvariti kulturo zavedanja tveganj. Če na primer zaposleni odprto spregovorijo o možnih tveganjih v oskrbovalni verigi, je treba to nagraditi s pozitivnim odzivom. Prav tako je treba jasno določiti odgovornosti in pričakovanja. Na ta način so vsi vpleteni seznanjeni z učinki in omejitvami glede dovoljenih tveganj znotraj podjetja – za vsa tveganja pa se hitro najdejo rešitve.
Zmanjševanje tveganj v digitalni dobi
Delo s pravno zavezujočimi pogodbami, dokumentacijo in predpisi ustvarja veliko tveganje. Ravno zdaj, v času koronavirusa, se zaostruje bitka med digitalnim in analognim svetom. Številni različni IT in telematski sistemi ter nejasni predpisi glede varovanja in shranjevanja podatkov predstavljajo pomembne izzive, zlasti za majna podjetja.
Da bi preprečila vsa ta tveganja, bi morala podjetja nemudoma vzpostaviti enotno, celovito in uporabniku prijazno rešitev, ki je namenjena ravno temu.
Digitalni pomočniki pri upravljanju tveganj oskrbovalnih verig
Zamujena časovna okna na nakladalni rampi, prometni zastoji, nepričakovane težave z obrazci v tujem jeziku, drage prazne vožnje – običajna tveganja prevoznikov so dobro znana. Sistem pametne logistike podjetja TIMOCOM pomaga znatno zmanjšati točno ta tveganja v oskrbovalni verigi za špediterje, voznike in tudi proizvodna in trgovska podjetja. Poleg omenjenih tveganj je mogoče poslovne odločitve sprejemati tudi na podlagi internih statističnih podatkov podjetja. Na ta način je mogoče prihodnje odločitve sprejemati objektivno, izboljšati obstoječe poslovne odnose in po potrebi izbrati nove poslovne partnerje.
