Največji izzivi pri digitalizaciji prevozniške panoge
Ti trije koraki digitalizacije spreminjajo postopke v prevozništvu

Erkrath, 1. 9. 2019 – Še vedno je
prisotno znatno odstopanje med stopnjo digitalizacije velikih in malih, pa tudi
srednje velikih prevozniških in logističnih podjetij. Medtem ko logistični
velikani že dlje časa poslujejo digitalno, si mala in srednje velika
prevozniška podjetja v večini primerov nakupa bolj kompleksne programske opreme
ne morejo privoščiti. Kaj je potrebno, da bi lahko zadostili zahtevam trga in
trendov ter dohajali velika podjetja v panogi?
Digitalna oskrba za širok razpon
uporabnikov in stabilna tehnološka infrastruktura sta predpogoj za sodelovanje
v digitalnem upravljanju dobavne verige. Za vse udeležence v prevozniški verigi
je predvsem pomembno, da digitalizirajo posamezne korake znotraj samega prevoza
in s tem optimizirajo celoten prevozniški postopek. Navajamo tri primere:
1.
eCMR: manj administrativnega dela in več nadzora
Najpomembnejši dokument poleg naročila
prevoza je tovorni list, ki je znan kot CMR in bo kmalu znan kot eCMR oziroma
elektronski CMR. V idealnem primeru sta oba že v skladišču samodejno
elektronsko izdana in posredovana, zato ju lahko prevoznik prikliče na svojem
pametnem telefonu ali tablici. S tem se zmanjša papirologija, kar ima še
dodaten pozitiven vpliv. Kajti, če so dokumenti za potrditev dobave blaga, kot
je dokazilo o dostavi, elektronsko generirani, jih je mogoče enostavneje in
digitalno dalje obdelovati.
Ali je vse to za prevoznika in špediterja tudi v praksi enostavno in prinaša koristi pojasnjuje Dmitry Yatckevich iz mednarodnega združenja prevoznikov BAMAP (http://bamap.org): »Preskušanja eCMR so že v polnem teku. Vendar še ni jasno, kaj naj bi se zgodilo s spremljevalnimi dokumenti, kot so dobavnice, potrdila in specifikacije, ki so še vedno v papirnati obliki.« Pri tem je po mnenju g. Yatckevicha največji izziv zagotoviti uporabo pravno zavezujočega, elektronskega podpisa. Vendar meni, da so prevozniki dovolj prilagodljivi, da se bodo novemu stanju v prihodnje primerno prilagodili.
2.
POD (dokazilo o dostavi): Krajši plačilni rok in digitalna
dokumentacija
Potrdilo o dostavi (ang. proof of
delivery, POD) bo v prihodnje vključeno v eCMR. Do zdaj je moral prevoznik pri
špediciji skupek ustreznih dokumentov naročniku poslati še po pošti. To za
prevozna podjetja pomeni dodatne stroške pošiljanja in dodatno delo. Zaradi
tega se podaljša tudi obdelava plačila. Kajti, plačilo za izvedeno prevozno storitev
je mogoče izvesti šele po tem, ko je naročnik prejel potrdilo. Tako se lahko
pripeti, da mora špediter po uspešno izvedenem prevozu na plačilo čakati od
enega do treh mesecev. Če so delovni dokumenti v digitalni obliki in tako
veliko hitreje dostopni, tudi plačilo hitreje sledi. Zato je mogoče bolje
načrtovati prihodke, kar podjetjem zagotavlja večji manevrski prostor na
področju financ. Skupaj z eCMR se bodo zbirali tudi podatki o premikih, da bo
mogoče dostavne poti natančneje nadzirati in podatke v realnem času pošiljati
dostavni lokaciji. Po mnenju Yatckevicha obstajajo tudi tu odprta vprašanja:
»Na eni strani digitalizacija POD pospešuje prejem plačila za prevozniška
podjetja. Po drugi strani pa to za špediterje naročnike to tudi pomeni, da
morajo storitev hitreje plačati. To bi lahko zmotilo njihove postopke
načrtovanja.
3.
Dinamično upravljanje ramp
Pametna uporaba podatkov GPS prinaša
dodaten korak naprej na področju problematike ramp. Z združitvijo telematskih
podatkov in upravljanja časovnih oken naj bi bila rešena znana problematika
gneče pri prejemu in izdajanju blaga. V praksi prevoznik omogoči dostop do
svojih podatkov GPS. Ti se redno usklajujejo s podatki o položaju tovornega
vozila in izračunan dejanski čas prihoda (ETA) pošljejo upravljavcu rampe. Ta
lahko nato računa na podatke v realnem času in jih disponira. Natančna napoved
skrajša čakalne čase voznikov tovornih vozil in jih v idealnem primeru tudi
prepreči. Po mnenju zastopnika BAMAP je ravno ta pomembna novost za panogo:
»Dejstvo, da so na letošnjem sejmu Transport logistic (4.–7. 6. 2019) v Münchnu
potekali celotni seminarji s to tematiko, kaže na to, kako pomembna je
obravnava problematike ramp za vsakega udeleženca v dobavni verigi.
Povzetek
Koraki, omenjeni v tem članku, jasno
kažejo, da je mogoče učinkovitost v prevozništvu povečati zlasti z izboljšano
komunikacijo med vsemi udeleženimi stranmi. Pri tem ne gre le za mreženje vseh
strani, temveč za centralizirano komunikacijo: »To je vodilo sistema pametne
logistike podjetja TIMOCOM. Komunikacijo med udeleženci in sistemi omogočamo,
ne da bi pri tem prevzemali vodilno vlogo v samem procesu,« pojasnjuje Philipp
Schmidt, Portfolio Manager pri podjetju TIMOCOM. Da bi to dosegli, se mora
TIMOCOM odzvati potrebam uporabnikov. Digitalizacija malih podjetij mora biti
cilj, saj bodo le tako imela koristi tudi velika.