Digitalno, analogno ali nekaj vmes?
O stopnji digitalizacije v cestnem tovornem prometu <br/ >Prispevek gostujočega avtorja prof. dr. Christiana Killeja
Ali sploh obstaja kaj novega v zvezi z »digitalizacijo v cestnem tovornem prometu«, o čemer bi lahko poročali? Ali nismo že vsega povedali, samo ne vsi? Digitalizacija kot gonilo je zelo široka in močna, vendar še ni dovolj razširjen pojem v glavah posameznikov, zato je nujno potrebno, da se še naprej ukvarjamo z njo.
Kvantiteta namesto digitalne kvalitete? Ali gre za napačen pristop?
Za razliko od številnih raziskav in rezultatov študij jaz logistike na splošno ne ocenjujem kot sovražne do inovativnosti ali nezainteresirane za digitalizacijo. Pri tem gre morebiti za osebni vtis, ki ga lahko utemeljim z izkušnjami, ki sem jih pridobil v pogovorih s številnimi ponudniki logističnih storitev. Kajti pri izvedbi raziskav o logistiki je treba upoštevati eno stvar: Trg logističnih storitev zajema več deset tisoč podjetij – natančneje 70.000, vključno z 12.500 podjetji za kurirske, ekspresne in paketne storitve. Od teh je s cestnim tovornim prometom neposredno povezanih 35.000 podjetij (brez podjetij za kurirske, ekspresne in paketne storitve). Ta podjetja predstavljajo 50 odstotkov vseh podjetij na trgu logističnih storitev, ampak ustvarijo zgolj dobrih 20 odstotkov prihodkov. To je razvidno tudi iz strukture, navedene v študiji »Najuspešnejših 100 v logistiki«: Število podjetij, ki ustvarijo več kot 50 mio. evrov prihodkov, znaša od 200 do 250. Potemtakem je kar 99,5 odstotkov podjetij malih in srednje velikih.
To zagotovo ne more biti glavni razlog za to, da je v nekaterih panogah s podobno strukturo stopnja digitalizacije mnogo naprednejša. Vendar so te panoge večinoma dobro podkovane v informacijskih tehnologijah ali medijsko usmerjene. Vsi ostali manjši, tradicionalni gospodarski sektorji, se soočajo s podobnimi izzivi kot logistika.
Če preidemo k bistvu: Digitalizacija je v logistiki podobno razvita kot na primer v trgovinski panogi. Obstajajo številna napredna podjetja, zlasti podjetja, ki poslujejo samo prek spleta, ki pretresajo in preoblikujejo trgovanje. Trpijo pa tradicionalne trgovine v mestnih središčih, ki jih po večini obvladujejo mala in mikro podjetja. Tudi tukaj lahko opazimo vzporednice: Tovrstni trgovci bodisi nimajo finančnih zmožnosti ali pa praktičnih spretnosti, da bi uvedli digitalizacijo, ki bi koristila njihovim kupcem.
Razredne razlike? Finančni dejavnik
Podobna slika se kaže na trgu logističnih storitev. Medtem ko glavni akterji v logistiki ustvarjajo več kot 100 mio. evrov prihodkov ter ob tem izvajajo pilotne projekte in digitalizacijske pobude, malim podjetjem s področja cestnega tovornega prometa znova primanjkuje finančnih zmožnosti in praktičnih spretnosti. Pilotni projekt, ki se izvaja kot test za morebitno razširitev v celotnem podjetju, terja nek fiksen znesek naložb v absolutnem smislu, ki ni preveč odvisen od velikosti podjetja. Pri večjih podjetjih lahko to glede na prihodek ali skupni proračun za naložbe predstavlja zanemarljiv vložek, za mala in srednje velika podjetja pa so takšne naložbe precejšnji zalogaj. V skladu s tem je stopnja digitalizacije pri najuspešnejših 100 ponudnikih logističnih storitev zelo visoka v primerjavi z nekaterimi drugimi panogami. Iz že navedenih razlogov pa je stopnja digitalizacije pri preostalih 99,5 odstotkih zelo nizka.
Kvantiteta in kvaliteta: Za več dobrih praks iz srednje velikih podjetij
Ne bi se smeli pritoževati nad ali biti pokroviteljski do logistike, kajti ta gospodarski sektor ni zelo inovativen zlasti zaradi visokega števila podjetij, ki se ukvarjajo s cestnim tovornim prometom, zaradi česar je zapostavljen tudi na področju digitalizacije. Namesto tega bi morali izpostaviti primere, kjer so mala in srednje velika podjetja uspešno izvedla digitalizacijske projekte ali so od njih pridobila koristi. Ti primeri lahko spodbudijo druga podjetja s podobnimi okvirnimi pogoji, da sledijo tem dobrim praksam in si drznejo stopiti na neizogibno pot k zagotavljanju večje stopnje digitalizacije.
Brez razrednih razlik: Skupno napredovanje
To bi bil dober končni poziv. Vendar naj dodam še nekaj: Edina in v tem primeru pomembna razlika v primerjavi z drugimi gospodarskimi sektorji, kot je na primer trgovina, je v tem, da je večina teh malih in srednje velikih podjetij povezana v mreže. Številni partnerji jim zagotavljajo orodja, ki naj bi omogočila zlasti integracijo prevozniških podjetij. Dejstvo, da vse ne poteka optimalno iz več različnih razlogov, kot so nevednost, nesporazumi ali ravnodušnost, je že druga tema. Toda kaj nam to razkriva: V nasprotju s trgovino ima stranka, bodisi je to špedicijsko podjetje ali ponudnik tovora, možnost sodelovati pri digitalizaciji. Bodisi s povezavo s platformami, prek aplikacij za mobilne telefone ali prek integracije telematike in informacijskih tehnologij stranke. Potencial za širšo digitalizacijo logistike in zlasti cestnega tovornega prometa obstaja, vendar se moramo tega izziva lotiti vsi skupaj.
O gostujočem avtorju:
Prof. dr. Christian Kille je profesor trgovinske logistike in upravljanja poslovanja na univerzi Würzburg-Schweinfurt in predavatelj na tehnični univerzi v Münchnu. Ko ne izobražuje naslednje generacije gospodarstvenikov, se ukvarja z raziskovanjem trendov v logistiki. Kot panožni strokovnjak podpira združenja in ministrstva z napovedmi o razvoju logistike v Nemčiji. Povežite se z njim prek strani LinkedIn ali Xing.
