Logistika 14.09.2020
5

Kaj lahko storite ob neporavnanih računih? Kratka razlaga vaših pravic in obveznosti ob nastopu plačilne zamude

Računovodkinja poravnava odprte račune

Naročilo je izvršeno in račun izstavljen. Vendar na svojem transakcijskem računu še vedno ne beležite priliva in čakate na svoj denar? Z namenom pospešitve plačilnega prometa je bila leta 2011 na ravni EU sprejeta direktiva. Tako je po vsej Evropi urejeno, kaj mora veljati v vsaki državi članici EU v primeru nastopa plačilnih zamud. Tukaj boste izvedeli, kaj lahko storite pri izostalem plačilu, kdaj se je dobro obrniti na podjetje za izterjavo ter kdo krije premijo za uspešno izterjavo.

Direktive v pravnem sistemu EU učinkujejo na tak način, da države članice EU obvezujejo k vključitvi vsebovanih pravil posameznih direktiv v svoj nacionalni pravni red. To pomeni: Kar določi EU, mora biti uzakonjeno tudi v Nemčiji, Sloveniji, Španiji itd. Tako je zagotovljeno, da za vse prebivalce Evropske unije velja enotna pravna ureditev.

Pravna ureditev, določena z Direktivo 2011/7/EU in zavezujoča za vse države članice EU, jasno določa pravice in obveznosti, ki veljajo v primeru neplačila računov. To je izrednega pomena predvsem za izrazito mednarodno panogo, kot je logistika, saj prispeva k znatni poenostavitvi poslovanja tako za naročnike kot tudi za izvajalce prevozov.

Za upnike in dolžnike to pomeni naslednje:

V kolikor v pogodbi ni dogovorjeno drugače, terjatve zapadejo v plačilo takoj. Plačilo je potrebno izvesti do poteka plačilnega roka, saj v nasprotnem primeru po 30 dneh nastopi plačilna zamuda. V preteklosti so se v prevozništvu in logistiki pogosto sklepali dogovori o daljših rokih za plačilo. Plačilni roki, daljši od 60 dni, so dovoljeni samo še v izjemnih primerih in morajo biti v pogodbi izrecno določeni.

Upnik ima pravico zahtevati, da mu dolžnik v primeru plačilne zamude povrne tudi trud in stroške, ki jih je imel ob izterjavi dolga. Pri tem lahko gre za plačilne opomine, angažiranje odvetnika ali podjetja za izterjavo. Za vas kot upnika to pomeni, da lahko od dolžnika zahtevate, da vam povrne tudi stroške izterjave. Med dodatne preglavice, ki jih ima upnik zaradi plačilnih zamud, je potrebno prištevati tudi režijske in interne stroške. Da bi si povrnil stroške zaradi izterjave, lahko upnik od dolžnika zahteva kar pavšalni znesek v višini 40 evrov. Pri zahtevi izplačila pavšalnega zneska v višini 40 evrov pa morajo biti že upoštevani vsi dejanski stroški (opomin/izterjava/odvetnik).

Dodatno lahko upnik uveljavlja le zamudne obresti.

V skladu z direktivo je obrestna mera, ki bremeni dolžnika, devet odstotkov nad osnovno obrestno mero. To pomeni, da je mogoče pri zapoznelih plačilih poleg samih stroškov računa zahtevati še dodatne obresti. Ta ureditev je veljavna, kadar gre za pravne posle med dvema pravnima osebama – podjetjema. Kadar gre za račune, ki so izdani fizičnim osebam, se ta direktiva ne uporabi.

Za veljavnost zgoraj navedenih pravic morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

Direktiva se uporablja za nakupe blaga in naročila storitev. Kadar nastanejo stroški, ki niso bili predhodno pogodbeno dogovorjeni, se ta direktiva prav tako ne uporablja. V primerih zahtevkov za povračilo škode, ki je nastala med transportom, ne gre za neposredno terjatev na podlagi naročene storitve prevoza.

  • Če navedemo konkreten primer: Voznik tovornega vozila pri dovozu do nakladalne rampe povzroči škodo na zgradbi. Prejemnik blaga želi povračilo nastale škode, zaradi česar izstavi račun. Voznik tovornega vozila zadevo vidi drugače in tega računa sprva ne želi poravnati. V našem primeru bo torej voznik v položaju dolžnika. Pride do spora. Upnik verjame v svoj prav in se obrne na podjetje za izterjavo.  V tem primeru ne bo mogoče zahtevati povračila morebitnih stroškov izterjave.
  • Še en primer: Računovodstvo je napačno knjižilo račun in ga je plačalo dvakrat. Upnik želi, da se mu preplačani znesek nakaže nazaj, vendar do tega ne pride. Upnik se tako obrne na oddelek za izterjavo, da bi ta v njegovem imenu zahteval povračilo preplačanega zneska. Tudi v tem primeru ne bo mogoče uveljavljati povračila stroškov izterjave, saj njegov zahtevek ne temelji na prvotnem pogodbenem dogovoru o izvedbi storitve. 

Dogovorjeni rok za plačilo je prekoračen. Nastopiti mora plačilna zamuda in upnik mora jasno izkazati, da po poteku 30 koledarskih dni od izteka dogovorjenega roka za plačilo še ni prejel denarja. Šele takrat je mogoče uvesti nadaljnje korake in po potrebi angažirati podjetje za izterjavo.

Pošiljanje plačilnega opomina ali primerljivega zahtevka za plačilo ni več obvezno, vendar je ta korak zagotovo smiseln. Kadar račun v navedenem 30-dnevnem roku ni poravnan, ni več obvezno poslati plačilnega opomina dolžniku. Upnik lahko v teh primerih takoj angažira odvetnika ali podjetje za izterjavo.

Dolžnik mora imeti sedež na območju EU. V kolikor je sedež podjetja dolžnika izven EU in nastane spor zaradi zamude pri plačilu, je sicer še vedno mogoče pooblastiti podjetje za izterjavo, vendar pa v tem primeru ne bo mogoče terjati stroškov izterjave od dolžnika.

Direktiva EU ponuja natančen pregled nad to tematiko in pojasnila o tem, kaj je v poslovnem življenju dovoljeno, kaj mogoče in kaj obvezno.   Zastavljena so jasna pravila, »ki naj odvračajo od prekoračitev plačilnih rokov«, kot je to zapisano v besedilu direktive. Verjetno najpomembnejši prispevek te direktive je, da imajo so upniki upravičeni do povračila škode, ki jim je nastala zaradi plačilne zamude – in povračilo lahko zahtevajo izvensodno. Prav tako je pomembno, da je za plačilne roke določena zgornja meja 60 dni. Obrazloženi cilj je doseganje hitrejših poplačil odprtih računov.

Kadar pa plačil ne morete doseči sami, se lahko obrnete na profesionalno pomoč. Tako vam na primer oddelek izterjave podjetja TIMOCOM lahko pomaga doseči poplačila od vaših neplačnikov ter v vašem imenu po potrebi nastopi kot nevtralni posrednik. Alexander Oebel, pravni strokovnjak podjetja TIMOCOM, pojasnjuje: »V večini primerov gre za težave v komunikaciji med strankami, ki vodijo do nesporazumov.« Nevtralna stran se lahko vključi in pomaga razjasniti neskladja med poslovnimi partnerji, da bodo ti lahko v prihodnje znova uspešno sodelovali.

Izvedite več

Morda vas bo zanimalo tudi to:

Kaj storiti, če stranka ne poravna svojih obveznosti?

Postanite poznavalec panoge

Redno prejemajte relevantne članke, dragocene strokovne prispevke in ekskluzivna poročila uporabnikov!


Prijava na e-novice

Pop-up image - Logistic
Želite postati strokovnjak na področju logistike?

Prejemajte naše novice s področja logistike neposredno v svoj poštni nabiralnik. Bodite med prvimi, ki bodo izvedeli za naše izdelke in posodobitve.

Na začetek