Tovornjak vozi svojo pot, vendar je v sistemu pogosto viden le načrtovani prevoz: kraj nakladanja, kraj razkladanja, časovna okna in naročilo. Kje se vozilo dejansko nahaja, ali se premika po predvideni poti in ali se podatki o lokaciji zanesljivo prenašajo, ostaja brez sledenja tovornjaku nejasno.
V bistvu gre za podatke, povezane z vozilom: položaj, gibanje, pot in, odvisno od sistema, dodatne informacije o vozilu ali obratovanju.
Ta članek pojasnjuje, katere tehnologije stojijo za sledenjem tovornjakom, kakšna je razmejitev med sledenjem pošiljkam v živo in na kaj morajo podjetja paziti pri integraciji.
Sledenje tovornjakom označuje digitalno sledenje lokaciji tovornih vozil med prevozom. Za to se večinoma uporabljajo podatki GPS, telematski sistemi ali mobilne aplikacije. Podjetja lahko tako prepoznajo, kje se vozilo nahaja, ali se premika po predvideni poti in ali so podatki o lokaciji povezani z naročilom prevoza.
V cestnem tovornem prometu sledenje tovornim vozilom služi predvsem dispoziciji, usklajevanju s prejemniki in nadzoru prevoza. Sam prikaz lokacije sprva kaže le položaj vozila, ne pa statusa konkretne pošiljke. Za operativno uporabljivost je treba te podatke povezati s prevoznimi informacijami.
Po odhodu z mesta naklada je dejansko gibanje vozila za naročnika, prejemnika ali disponenta brez digitalnih podatkov o lokaciji le omejeno sledljivo. V sistemu je naročilo prevoza ustvarjeno, vendar trenutnega položaja tovornjaka ni mogoče videti.
Sledenje tovornjakom spreminja to informacijsko stanje na ravni vozila. Podatki o lokaciji prikazujejo, kje se nahaja tovornjak, katero pot opravlja in ali se podatki o položaju redno prenašajo.
Sledenje tovornjakom omogoča digitalno sledljivost položaja vozila, poti in gibanja. Koristi nastanejo tam, kjer so ti podatki, povezani z vozilom, zanesljivo na voljo, nedvoumno posredovani in vključeni v obstoječe procese. Iz tega izhajajo štiri osrednje prednosti:
Sledenje tovornjakom zmanjšuje negotovost po odhodu z nakladalnega mesta. Namesto da bi lokacijo preverjali po telefonu, lahko pooblaščeni udeleženci digitalno vpogledajo v trenutni položaj vozila. To olajša usklajevanje med naročnikom, špedicijo in prevoznikom.
Ni nujno, da so podatki za sledenje v enakem obsegu na voljo vsem udeležencem. Glede na sistem lahko podjetja določijo, kdo ima dostop do informacij o lokaciji. Tako je mogoče deliti potrebne informacije o prevozu, ne da bi se pri tem po nepotrebnem razkrivali občutljivi podatki o vozilu, vozniku ali naročilih.
V primeru nesreč, večjih odstopanj od poti ali suma kaznivih dejanj, kot je na primer kraja, lahko sledenje tovornjakom pomaga hitreje locirati vozilo. Vseeno pa ne nadomešča varnostne strategije, komunikacije in skrbne izbire ustreznih prevoznih partnerjev.
Zastoji, daljši časi mirovanja ali izrazita odstopanja od poti postanejo hitreje vidni. Dispozicija lahko zato hitreje preveri, ali je potrebno dodatno povpraševanje pri transportnem partnerju. Nadaljnja ocena predvidenega časa prihoda (ETA), časovnih oken in nadaljnjih procesov pa spada na področje Real Time Visibility.
Za sledenje tovornjakom se uporabljajo različne tehnične komponente. Ključna ni le določitev položaja, temveč tudi prenos, obdelava in odobritev podatkov. V številnih primerih je skupaj uporabljenih več tehnologij.
GPS-lociranje posreduje trenutni položaj vozila. Podatki predstavljajo osnovo za kartne prikaze, poteke poti in sledenje gibanju vozila.
Telematski sistemi povezujejo podatke o položaju z drugimi informacijami, povezanimi z vozilom. Glede na sistem lahko to vključuje hitrost, vozniško vedenje ali tehnične podatke o vozilu.
Mobilne aplikacije omogočajo sledenje tovornjakom tudi brez stalno nameščenih naprav v vozilu. Podatki o lokaciji so lahko na primer na voljo prek aplikacij za voznike ali povezanih platform.
Geofencing zazna, ko vozilo doseže ali zapusti določena območja. Takšna območja so lahko na primer nakladalna ali razkladalna mesta.
Vmesniki prenašajo podatke za sledenje v obstoječe TMS- ali ERP-sisteme. Tako je mogoče podatke o lokaciji kombinirati z naročili prevozov, časovnimi okni ali drugimi procesnimi podatki.
Sledenje tovornjakom prikazuje predvsem lokacijo vozila. Sledenje pošiljkam v živo razširi te podatke o lokaciji s statusnimi informacijami, ki se nanašajo na pošiljko. Tako je razvidno, kdaj bo vozilo predvidoma prispelo na nakladalno oziroma razkladalno mesto (ETA) in kateri korak v poteku prevoza je dosežen.
Sledenje tovornjakom se osredotoča na lokacijo vozila. Podatki večinoma izvirajo iz GPS-sledenja, telematskih sistemov ali mobilnih naprav. Vidni so predvsem položaj vozila, pot in potek gibanja. Korist je v preglednem prikazu lokacij za dispozicijo in nadzoru prevoza. Omejitev: Iz položaja vozila ni mogoče samodejno sklepati, kakšnem status ima konkretna pošiljka.
Sledenje pošiljkam v živo presega zgolj položaj vozila. Združuje podatke sledenja s statusnimi sporočili, predvidenim časom prihoda (ETA) in geofencing dogodki. Tako postanejo vidne informacije, povezane s prevozom, kot so čas prihoda na nakladalno mesto, odhod na razkladalno mesto, čas prihoda na ciljni kraj ali zaključek razkladanja. Korist je v procesnem vpogledu za naročnike, prejemnike in prevozne partnerje. Predpogoj za to sta ustrezno posredovanje podatkov in vključitev v konkreten potek prevoza.
Glede na navedeno predstavlja sledenje tovornjakom tehnično osnovo. Sledenje pošiljkam v živo spremeni podatke o položaju v informacijo, povezano s prevozom. Za podjetja je ta razmejitev pomembna, saj sam prikaz lokacije ne odgovori na vprašanje, ali je prevoz že naložen, razložen ali ima zamudo.
Sledenje tovornjakom izboljša preglednost prevozov, vendar samodejno ne odpravlja operativnih težav. Prikaz položaja sam po sebi ne skrajša čakalnega časa na rampi in ne prepreči zamud, če se nadaljnji postopki ne prilagodijo.
Tipične meje nastajajo na petih področjih:
Pri sledenju tovornjakom se obdelujejo podatki o lokaciji. Glede na zasnovo lahko ti podatki omogočajo sklepe o vozilih, voznikih, poteh in naročilih prevozov. Zato je treba pred uporabo pojasniti, kateri podatki se zbirajo, za kakšen namen se obdelujejo in kdo ima dostop do njih.
Podjetja bi morala določiti predvsem naslednje točke:
Pomembna je stroga ločitev med sledenjem pošiljkam, vezanim na posamezni prevoz, ter trajnim nadzorom nad vozili.
Sledenje tovornjakom je mogoče uporabljati prek platforme ali pa ga prek vmesnika vključiti v obstoječe TMS- ali ERP-sisteme. Podjetja bi morala vnaprej razjasniti, ali naj bodo podatki o lokaciji zgolj centralno vidni ali pa jih je treba obdelovati neposredno v običajnem sistemu za disponiranje.
Primer je TIMOCOM Road Freight Marketplace: Tam je mogoče deljene GPS-podatke 299 ponudnikov telematike združiti v kartnem prikazu. Ponudniki prevoznih storitev začasno delijo podatke o položaju, naročniki lahko vidijo položaj tovornjaka, ne da bi morali hkrati uporabljati več telematskih portalov.
Za bolj integrirane procese je lahko smiseln vmesnik. Ta omogoča uporabo informacij neposredno v lastnem ERP ali TMS okolju. S tem se zmanjšajo dvojni vnosi in disponentom ni treba ročno prenašati informacij iz različnih sistemov.
Če so poleg položaja vozila potrebni tudi status pošiljke, predvideni čas prihoda in samodejna statusna obvestila, je sledenje pošiljkam v živo naslednji korak. TIMOCOM sledenje pošiljkam v živo lahko na primer brezplačno uporabljate neposredno na Marketplace. Kot viri podatkov pridejo med drugim v poštev GPS podatki, telematika, aplikacija in ročni vnosi.