11.05.2016

Večja učinkovitost v EU zaradi kabotaže?

Urejen kabotažni promet lahko poživi gospodarstvo in zmanjša število praznih voženj

(2)

Erkrath, 22. 4. 2016 – Številnim ljudem beseda kabotaža predstavlja izzivalno besedo in jo povezujejo z »ilegalnostjo«. V bistvu pa je opravljanje prevozniških storitev znotraj države s strani tujega podjetja, ali tako imenovana kabotaža, popolnoma ustaljena praksa. Mnenja o njej se razhajajo glede na interese. Vendarle legalna kabotaža ni nikakršno čarovniško delo.

Da je kabotaža v cestnem tovornem prometu zelo smiselna in priporočljiva, bi moralo biti jasno že od objave zadnje raziskave Evropske komisije iz leta 2014. V raziskavi so ugotovili, da je 25 % vseh tovornjakov v Evropi še vedno praznih na poti – in lahko bi bili bolje izkoriščeni, na primer s kabotažnimi vožnjami. Pri tem so se kot možne ovire za številna prevozniška podjetja pokazali nepoznavanje natančnih predpisov in pomanjkljivi stiki v različnih državah. S pomočjo velikih in mednarodnih prevozniških platform, kot je TimoCom, na kateri je dnevno objavljenih do pol milijona ponudb tovora in tovornih vozil, ustreznih naročil ne bi smelo manjkati.

Kabotaža: koristna v mejah

Z 2,5 % kabotažne vožnje prispevajo le majhen delež k obsegu prometa v vsej EU, toda več pozornosti jim namenjajo v kontroverznih razpravah. V Nemčiji na primer branža kritizira pogosto nezadosten nadzor nad ilegalnimi kabotažnimi vožnjami. To domnevo je v aktualnem intervjuju nemškega časopisa Deutschen Verkehrs-Zeitung (DVZ, Št. 26, April 2016) ovrgel predsednik zveznega združenja za tovorni promet (BAG) Andreas Marquardt. Tukaj je govora o globah v višini 650.000 evrov, ki so jih izrekli pri nadzoru samo v Nemčiji v letu 2015. Marquardt pravi, da so naročniki kabotažnih voženj večinoma zahodnoevropske špedicije in podjetja s področja proizvodnje in trgovine, ki segajo po tovornjakih podružnic svojih špedicij v tujini. Tako so na primer leta 2013 v Veliki Britaniji predpise za kabotažo v okviru prevozov vozil še bolj omilili, da bi preprečili ozka grla na področju kapacitet.

Izkušnja kaže, da številni ponudniki prevozniških storitev ne zaupajo kabotažnim naročilom, saj se želijo izogniti morebitnim kršitvam in s tem povezanim kaznim ali zapletom. Ni dovolj le poznavanje Uredbe ES št. 1072/2009, ki določa pravila glede opravljanja kabotaž. Za izvajanje takšnih naročil je treba upoštevati tudi predpise posamezne države.

Veljavni predpisi in možni primeri

Na splošno za ves evropski gospodarski prostor velja 8. člen 2. odstavka Uredbe ES 1072/2009, ki pravi, da je prevozniku po razkladanju tovora v okviru mednarodnega prevoza dovoljeno, da v navedeni državi članici EU opravi še tri kabotaže v roku sedmih dni.

Primer za kabotažni promet v EU: italijansko podjetje prejme naročilo za prevoz tovora iz Verone v Innsbruck v Avstriji. Medtem ko išče ustrezen tovor za povratno vožnjo, prevozniško podjetje zahvaljujoč iskanju po okolici na prevozniški platformi podjetja TimoCom najde naslednja primerna naročila kot npr. vožnjo iz Innsbrucka v Rosenheim, iz Rosenheima v Salzburg in iz Salzburga v Linz.
Druga možnost je, da namesto treh kabotaž v državi, v kateri je bil raztovorjen, opravi kabotažo v tranzitni državi. Primer: voznik, ki je prišel iz Italije, opravi prevoz čez mejo iz Italije na Madžarsko. Potem sprejme naročilo za kabotažo znotraj Avstrije, od Gradca do Dunaja. Povratna vožnja z Dunaja nazaj do Benetk bi potem ponovno veljala kot mednarodni cestni tovorni promet.

Namigi in priporočila

Pomembno je, da ima voznik pri sebi vsaj en dokument, ki dokazuje, da je pred kabotažo opravil prevoz preko meje. Poleg tega je treba upoštevati, da tovorni list velja kot dokaz, da je bila opravljena točno ena kabotaža. To je pomembno, saj se lahko zgodi, da vozilo dostavi tri različne tovore na enako mesto razkladanja, katerim je dodeljen posamezen tovorni list. V takem primeru bi bila omejitev dovoljenih prevozniških storitev izkoriščena in vozilo ne bi smelo opraviti nobene kabotaže več. Tako rekoč – ni si težko zapomniti.

Težave se pogosto začno zaradi specifikacij posameznih držav. To pomeni predvsem predpise v zvezi s prevozno pogodbo ali časom počitka in vožnje, ki lahko nezadostno informirane udeležence v prevozništvu stanejo veliko časa in živcev. V Franciji ali Belgiji tedenskega počitka na primer ne smejo preživeti v kabini, saj država grozi z visokimi denarnimi kaznimi in celo z odvzemom prostosti. Posledica tega je, da na nemški strani na mejnem območju z Belgijo in Francijo ob koncih tedna vlada še posebej velika potreba po parkirnih prostorih. Nadalje je v Nemčiji, Avstriji, na Norveškem ali (od 1. 7.) v Franciji za te države predpisano minimalno plačilo tudi za opravljanje kabotaže.

Priložnosti kljub tveganju

Zapleteni predpisi in visoke kazni pogosto otežujejo smiselno uporabo tovornih vozil. Tako EU kot tudi posamezne države si zelo prizadevajo, da bi se izognile praznim vožnjam in s tem nepotrebnemu prometu ter porabi goriva. Da bi ustvarili boljše pogoje za kabotažo, bi bila dobrodošla uskladitev drugih smernic, kot so socialni predpisi za osebje, davki za motorna vozila itd. Kljub številnim predpisom, ki jih je treba upoštevati, si prevozništva, ene izmed najbolj mednarodnih branž sploh, brez kabotaže ne moremo predstavljati. Prevozniška podjetja se ne bi smela ustrašiti kabotažnih naročil, temveč se ustrezno informirati in izkoristiti številne poslovne priložnosti.

Prenesi izjavo za javnost
Na začetek